Commit 1b064ac1 authored by Tomaž Erjavec's avatar Tomaž Erjavec
Browse files

Fixes to conversion to simple TEI.

parent 659bba1c
This diff is collapsed.
This diff is collapsed.
......@@ -1778,12 +1778,7 @@
<ab type="head">§ 53.</ab>
<ab type="text">Pred rudarskopravne senate okrožnih ali deželnih sodišč, ki jih je označiti ukazoma, gredo spori, ki se tičejo rudarstva, v kolikor ne spadajo po § 49., š. 1, potem 3 do 6 pod okrajno sodišče.</ab>
<note place="foot" n="1" type="footnote">
<ab type="text">N. min. za just. in
polj. 1. jun. 1897, dz. 128, podaja spisek zbornih sodišč
prve stopinje, katera izvršujejo sodno oblast v stvareh
rudarstva:
</ab>
<ab type="text">N. min. za just. in polj. 1. jun. 1897, dz. 128, podaja spisek zbornih sodišč prve stopinje, katera izvršujejo sodno oblast v stvareh rudarstva:</ab>
<ab type="cell">Zborna sodišča prve stopinje</ab>
<ab type="cell">Okoliš rudarskopravnega senata se razteza na ozemlje (okoliš)</ab>
<ab type="text">Okrožno sod. v St. Pöltenu</ab>
......
This diff is collapsed.
This source diff could not be displayed because it is too large. You can view the blob instead.
......@@ -5790,8 +5790,7 @@
<ab type="head">O osebnih pravicah na stvari.</ab>
<div type="chapter">
<ab type="head">Sedemnajsto poglavje.</ab>
<ab type="head">O pogodbah in pravnih poslih sploh.
</ab>
<ab type="head">O pogodbah in pravnih poslih sploh.</ab>
<ab type="bibl" source="#ODZ-III" n="78">(Nov. III, § 78.)</ab>
<div type="section">
<ab type="head">Osnova osebnih pravic na stvari.</ab>
......@@ -5824,9 +5823,7 @@
</div>
</div>
<div type="section">
<ab type="head">
Sklepanje pogodbe.
</ab>
<ab type="head">Sklepanje pogodbe.</ab>
<ab type="bibl" source="#ODZ-III" n="80">(Nov. III, § 80.)</ab>
<div type="article">
<ab type="head">§ 861.</ab>
......@@ -5959,11 +5956,7 @@
<ab type="item">1. ako je kaj pogojeno za posredovanje ženitne pogodbe,</ab>
<ab type="item">2. ako pravni zastopnik sebi poverjeno pravdo docela ali deloma odkupi ali si dá obljubiti določen del zneska, prisojenega stranki,</ab>
<ab type="item">3. ako se dediščina ali volilo, ki se pričakuje od druge osebe, odsvoji že za njenega življenja,</ab>
<ab type="item">4. ako kdo izkorišča lahkomiselnost, stisko,
slaboumnost, neizkušenost ali razburjenost drugega s tem, da pusti
sebi ali drugemu obljubiti ali dati za dajatev protidajatev, ki po
imovinski vrednosti očividno ni v razmerju z vrednostjo
dajatve. </ab>
<ab type="item">4. ako kdo izkorišča lahkomiselnost, stisko, slaboumnost, neizkušenost ali razburjenost drugega s tem, da pusti sebi ali drugemu obljubiti ali dati za dajatev protidajatev, ki po imovinski vrednosti očividno ni v razmerju z vrednostjo dajatve.</ab>
<ab type="bibl" source="#ODZ-III" n="90">(Nov. III, § 90.)</ab>
</div>
<div xml:id="ODZ-article_879" type="article">
......@@ -6236,12 +6229,7 @@
</div>
<div xml:id="ODZ3-article_921" type="article">
<ab type="head">§ 921.</ab>
<ab type="text">
Odstop od pogodbe ne krati pravice na povračilo
škode, povzročene s tem, ker pogodba po krivdi ni izpolnjena. Že
sprejeto
odplačilo je treba dati nazaj ali povrniti tako,
da nima nobena stranka dobička od škode drugega. </ab>
<ab type="text">Odstop od pogodbe ne krati pravice na povračilo škode, povzročene s tem, ker pogodba po krivdi ni izpolnjena. Že sprejeto odplačilo je treba dati nazaj ali povrniti tako, da nima nobena stranka dobička od škode drugega.</ab>
<ab type="bibl" source="#ODZ-III" n="113">(Nov. III, § 113.)</ab>
</div>
<div xml:id="ODZ-article_918" type="article">
......
This diff is collapsed.
This diff is collapsed.
......@@ -705,19 +705,11 @@
<ab type="text">Oglejmo si tipičen primer, zakon z dne 28. decembra 1911, drž. zak. št. 242! Dasi je ta zakon v materijalnem oziru precej kazuističen in zavozlan, bi se mu bila vendar lahko dala v marsičem preprostejša oblika; čemu je postavil zakonodajalec izjemne določbe k § 3, št. 1, in k § 4, št. 1, lit. a, oziroma št. 2, lit. a. na skrajni konec zakona? Morda iz razloga, ker naj § 28 glasom nadpisa vsebuje prehodne določbe? Toda stvarna pristojnost le-tega zakona je vsled določil § 1, odst. 1, in § 26, tako strogo začrtana in ločena od zakona z dne 25. marca 1880, drž. zak. št. 39, da med obema zakonoma ni nikakih kontaktnih točk, ne v materijalnem, ne v formalnem oziru, in da vsled tega ne more nastati nikak konflikt med tema dvema zakonoma. In v resnici ne vsebuje § 28 nikakih prehodnih določil. Določba, da se doba časne ugodnosti zniža od 12 let na 10 let in šele pozneje na šest let, pač ni z juridičnega stališča taka, da bi jo mogli izrecno imenovati prehodno določbo.</ab>
<ab type="text">Vsebina §§ 3, 4 in 28 v zvezi s predzadnjim odstavkom § 7 bi se bila dala veliko jasnejše in preglednejše izraziti prilično na sledeči način:</ab>
<ab type="text">»Zakon priznava dvojne davčne ugodnosti:</ab>
<ab type="item">Časno ugodnost, katera se dovoli v zmislu določil
tretjega in četrtega oddelka tega poglavja, ako se je vložila dotična
prošnja in sicer:
</ab>
<ab type="item">Časno ugodnost, katera se dovoli v zmislu določil tretjega in četrtega oddelka tega poglavja, ako se je vložila dotična prošnja in sicer:</ab>
<ab type="item">v letih 1912 do vštevši 1916 dovršenim novim stavbam (§ 1, št. 1) ter v istih letih dovršenim stavbam z malimi stanovanji v zmislu tega zakona, popolna oprostitev od hišnorazrednega davka za dobo deset let, oziroma enako dolgo trajajoče znižanje hišne najmarine na znesek 5 odstotkov čistega najemninskega donosa;</ab>
<ab type="item">novim stavbam, dovršenim po 31. decembru 1916 (§ 1, št. 1), dalje prizidanim in nadzidanim delom stavb brez ozira na čas dovršenja, popolna opustitev hišnorazrednega davka in hišne najmarine za dobo šest let;</ab>
<ab type="item">celotno in deloma prezidanim stavbam popolna oprostitev od hišnorazrednega davka za dobo šest let, oziroma enakodolgo trajajoče znižanje hišne najmarine na znesek 5 odstotkov čistega najemninskega donosa.</ab>
<ab type="item">Trajno ugodnost pod št. 1, lit. a, b in c,
navedenim stavbam ali delom stavb, katera nastopi ali po preteku časne
ugodnosti ali pa takoj, ako se ni zaprosilo časne ugodnosti in
sicer:
</ab>
<ab type="item">Trajno ugodnost pod št. 1, lit. a, b in c, navedenim stavbam ali delom stavb, katera nastopi ali po preteku časne ugodnosti ali pa takoj, ako se ni zaprosilo časne ugodnosti in sicer:</ab>
<ab type="item">v hišnorazrednem davku se znižajo davčni postavki tarifa zakona z dne 9. februvarja 1882, drž. zak. št. 17, za hiše I. do vštevši VII. tarifnega razreda za eno desetinko, za hiše VIII. do XVI. tarifnega razreda za eno petinko njihovega iznosa;</ab>
<ab type="item">v hišni najmarini se trajno uporabljajo davčni postavki tarifa po prilogi A.</ab>
<note place="foot" n="4" type="footnote">
......@@ -900,9 +892,7 @@
<ab type="text">Kreditno društvo.</ab>
<ab type="text">Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)</ab>
<ab type="text">je za društvo „Pravnik" v Ljubljani uredil ter se dobivajo pri knjigotržcih naslednje pravne knjige:</ab>
<ab type="item">knjige slovenske:
</ab>
<ab type="item">knjige slovenske:</ab>
<ab type="item">Civilnopravdni zakoni (IV. zvezek ,,Pravnikove zbirke") z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, z odvetniškima tarifoma l. 1897. in 1909 ter z dopolnilom za l. 1906— 1910 krog 1000 strani, vez. à K 8∙—.</ab>
<ab type="item">Dopolnilo Civilnopravdnim zakonom za leta 1906 do 1910 K 1∙20.</ab>
<ab type="item">Odvetniški tarifi od 11. dec. 1897 in 3. junija 1909, določila o rabi slovenskega in hrvat. jezika pred sodišči, sodne pristojbine, broš. à K 1∙80.</ab>
......@@ -918,9 +908,7 @@
<ab type="item">Predpisi o obrambi poljščine, à K —∙80.</ab>
<ab type="item">Kazenska določila iz teh predpisov, à K —∙20.</ab>
<ab type="item">Zakoni o nespornem sodstvu (VI. zvezek Pravnikove zbirke), 44 tisk. pol, vez. à 7 K. — Posebej se iz te knjige dobivajo broširani: Sodni depoziti, K 1∙60; Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih not. spisih, K —∙80 ; Pristojbine o zapuščinah, K ∙80; Županstvom izročena opravila sodišč, T—∙40 .</ab>
<ab type="item">knjige hrvatske:
</ab>
<ab type="item">knjige hrvatske:</ab>
<ab type="item">Zakoni o javnim knjigama I. dio (A), vez. à K 3∙60.</ab>
<ab type="item">Zakoni o javnim knjigama I. dio sa II. dijelom (slovenski), ukupno vezano à K 6∙—.</ab>
<ab type="item">Zakon o dozvoljavanju prijekih puteva, sa tumačem, à K —∙40.</ab>
......@@ -1619,9 +1607,7 @@
<ab type="text">Kreditno društvo.</ab>
<ab type="text">Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)</ab>
<ab type="text">je za društvo „Pravnik" v Ljubljani uredil ter se dobivajo pri knjigotržcih naslednje pravne knjige:</ab>
<ab type="item">knjige slovenske:
</ab>
<ab type="item">knjige slovenske:</ab>
<ab type="item">Civilnopravdni zakoni (IV. zvezek ,,Pravnikove zbirke") z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, z odvetniškima tarifoma l. 1897. in 1909 ter z dopolnilom za l. 1906— 1910 krog 1000 strani, vez. à K 8∙—.</ab>
<ab type="item">Dopolnilo Civilnopravdnim zakonom za leta 1906 do 1910 K 1∙20.</ab>
<ab type="item">Odvetniški tarifi od 11. dec. 1897 in 3. junija 1909, določila o rabi slovenskega in hrvat. jezika pred sodišči, sodne pristojbine, broš. à K 1∙80.</ab>
......@@ -1637,9 +1623,7 @@
<ab type="item">Predpisi o obrambi poljščine, à K —∙80.</ab>
<ab type="item">Kazenska določila iz teh predpisov, à K —∙20.</ab>
<ab type="item">Zakoni o nespornem sodstvu (VI. zvezek Pravnikove zbirke), 44 tisk. pol, vez. à 7 K. — Posebej se iz te knjige dobivajo broširani: Sodni depoziti, K 1∙60; Predpisi o notarskih pristojbinah in zapovedanih not. spisih, K —∙80 ; Pristojbine o zapuščinah, K ∙80; Županstvom izročena opravila sodišč, T—∙40 .</ab>
<ab type="item">knjige hrvatske:
</ab>
<ab type="item">knjige hrvatske:</ab>
<ab type="item">Zakoni o javnim knjigama I. dio (A), vez. à K 3∙60.</ab>
<ab type="item">Zakoni o javnim knjigama I. dio sa II. dijelom (slovenski), ukupno vezano à K 6∙—.</ab>
<ab type="item">Zakon o dozvoljavanju prijekih puteva, sa tumačem, à K —∙40.</ab>
......
This diff is collapsed.
This diff is collapsed.
......@@ -283,12 +283,7 @@
<div type="div4">
<ab type="head">3.) Organi.</ab>
<ab type="item">a) zbor delegatov: vsaka država ima 1 glas, pa ne več kot 3 zastopnike;</ab>
<ab type="item">b) društveni svet, sestoječ iz zastopnikov
petih velesil in 4 malih držav, ki jih določa zbor. Za enkrat so
določene: Belgija, Grčija, Brazilija, Španska. Društveni svet pa
sme vsprejemati tudi druge male države in tudi več kakor 4, ako
večina zbora v to privoli.
</ab>
<ab type="item">b) društveni svet, sestoječ iz zastopnikov petih velesil in 4 malih držav, ki jih določa zbor. Za enkrat so določene: Belgija, Grčija, Brazilija, Španska. Društveni svet pa sme vsprejemati tudi druge male države in tudi več kakor 4, ako večina zbora v to privoli.</ab>
<ab type="text">Vsaka država, reprezentirana v društvenem svetu, ima le enega reprezentanta in en glas.</ab>
<ab type="text">Vrhutega ima vsaka država, ki je član društva, ki pa ni reprezentirana v društvenem svetu, pravico, da odpošlje enega reprezentanta v društveni svet takrat, kadar gre za interese te države; njen reprezentant bode ta čas užival pravice članstva v društvenem svetu.</ab>
<ab type="item">c) tajništvo: generalnega tajnika določa društveni svet z aprobacijo večine zbora. Druge tajnike in potrebno osobje imenuje generalni tajnik z aprobacijo društvenega sveta.</ab>
......@@ -2021,34 +2016,13 @@
<ab type="text">— (Izpraševalna komisija za pravosodni in za državoslovni državni izpit v Ljubljani.) Z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 20. maja 1919, Ur. l. št. 527. je bila ustanovljena v Ljubljani izpraševalna komisija za pravosodni in za državoslovni državni izpit.</ab>
<ab type="text">Za predsednika komisije je bil imenovan dvorni svetnik dr. Janko Babnik, za podpredsednika dvorni sodni svetnik dr. Milan Škerlj, člani izpraševalne komisije pa so: Božidar Bežek, dvor. sodni svetnik, dr. Aleksander Bilimovič, r. univ. profesor, dr. Metod Dolenc, r. univ. profesor, dr. Fran Eller, r. univ. profesor, dr. Gojmir Krek, r. univ. profesor, dr. Stanko Lapajne, r. univ. profesor, dr. Danilo Majaron, odvetnik, Fran Milčinski, svetnik stola sedmorice, Ivan Okretič, vrhovni državni odvetnik, dr. Edvard Pajnič, svetnik višjega deželn. sodišča, dr. Oton Papež, predsednik deželnega sodišča, dr. Vladimir Pertot, inšpektor ministrstva saobračaja, dr. Leonida Pitamic, red. univ. profesor, dr. Janko Polec, višji nadzornik južne železnice in hon. profesor, dr. Franc Ratej, vladni svetnik, Fran Regally, dvorni sodni svetnik, dr. Bogumil Senekovič, direktor oddelka ministrstva za prehrano, dr. Fran Skaberne, vladni svetnik, dr. Anton Skumovič redni univ. profesor, dr. Henrik Steska, vladni svetnik, dr. Milan Škerlj, dvorni sodni svetnik, dr. Anton Švigelj, odvetnik, dr. Fran Tekavčič, odvetnik, dr. Fran Tominšek, odvetnik, dr. Bogumil Vošnjak, redni univ. profesor, dr. Ivan Žolger, red. univ. profesor. — Prvi izpiti so se vršili dne 25. septembra 1919. Od takrat pa do konca leta 1920. je bilo izprašanih pri pravosodnem državnem izpitu 42 in dri državoslovnem 26 kandidatov. Uspeh izpita je bil pri pravosodnem izpitu: dober z odliko pri 4, dober pri 14, zadosten pri 22 in nezadosten pri 2 kandidatih; pri državoslovnem izpitu pa je bil: dober z odliko pri 6, dober pri 6, zadosten pri 11 in nezadosten pri 3 kandidatih.</ab>
<ab type="text">— (Kronika juridične fakultete v Ljubljani.) Dodatno k prvemu poročilu v Slov. Pravniku l. 1920., str. 106 je poročati za čas do konca 1920, sledeče:</ab>
<ab type="item">
Imenovani so bili za redne
profesorje: 1. dne 26. marca 1920 dr. Metod
Dolenc, svetnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani za
kazensko pravo in kazenskopravni red; 2. dne 12. maja 1920. dr. Fran Eller, višji finančni svetnik v Ljubljani za
finančno vedo in fnančno pravo; 3. dne 26. avgusta 1920 dr. Aleksander Bilimovič, bivši redni profesor na
univerzi v Kijevu za narodno gospodarstvo; 4. dne 27. avgusta 1920. dr.
Rado Kušej, izredni profesor univerze v
Ljubljani, za kazensko pravo; 5. istega dne dr. Stanko
Lapajne, odvetnik v Krškem, za meddržavno zasebno in kazensko
pravo in za obče državljansko pravo; 6. dne 9. novembra 1920. Mihajl Niketič Jasinski, bivši redni profesor na
univerzi v Kijevu, za pravno zgodovino južnih Slovanov.
</ab>
<ab type="item">Imenovani so bili za redne profesorje: 1. dne 26. marca 1920 dr. Metod Dolenc, svetnik pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani za kazensko pravo in kazenskopravni red; 2. dne 12. maja 1920. dr. Fran Eller, višji finančni svetnik v Ljubljani za finančno vedo in fnančno pravo; 3. dne 26. avgusta 1920 dr. Aleksander Bilimovič, bivši redni profesor na univerzi v Kijevu za narodno gospodarstvo; 4. dne 27. avgusta 1920. dr. Rado Kušej, izredni profesor univerze v Ljubljani, za kazensko pravo; 5. istega dne dr. Stanko Lapajne, odvetnik v Krškem, za meddržavno zasebno in kazensko pravo in za obče državljansko pravo; 6. dne 9. novembra 1920. Mihajl Niketič Jasinski, bivši redni profesor na univerzi v Kijevu, za pravno zgodovino južnih Slovanov.</ab>
<ab type="text">Učni nalog sta dobila dne 30. avgusta 1920. dr. Fran Skaberné, vladni svetnik pri deželni vladi v Ljubljani, za angleško javno pravo, in dne 24. decembra 1920. dr. Alojzij Rant, finančni svetnik v Ljubljani za državno računovodstvo.</ab>
<ab type="text">Poverilo se je dne 13. decembra 1920. drju. med. Ivanu Plečniku in drju. phil. et med. Alfredu Šerku, oba redna profesorja na medicinski fakulteti ljubljanske univerze, predavanja za juriste in sicer prvemu za sodno medicino, drugemu za sodno psihopatologijo.</ab>
<ab type="item">Za šolsko leto 1920./1921. je bil izvoljen za dekana dr. Gregor Krek, redni profesor občega državljanskega
prava in rimskega prava. Kot prodekan posluje v tem letu dekan, v
preteklem šolskem letu redni prof. dr. Leonid
Pitamic.
</ab>
<ab type="item">Za šolsko leto 1920./1921. je bil izvoljen za dekana dr. Gregor Krek, redni profesor občega državljanskega prava in rimskega prava. Kot prodekan posluje v tem letu dekan, v preteklem šolskem letu redni prof. dr. Leonid Pitamic.</ab>
<ab type="text">Dne 25. novembra 1920. je bil imenovan referent tiskovnega urada pri deželni vladi za Slovenijo Joso Jurkovič za tajnika juridične fakultete in je nastopil svojo službo 15. decembra 1920.</ab>
<ab type="item">Red. prof. dr. Leonid Pitamic je bil poverjen 26. avgusta 1920. z vodstvom poverjeništva za notranje zadeve pri deželni vladi za Slovenijo, a dne 14. decembra 1920. z vodstvom predsedstva deželne vlade za Slovenijo.</ab>
<ab type="item">V zimskem semestru, ki se je pričel dne 1. oktobra 1920. in bo trajal
do 31. januarja 1921. predavajo:
</ab>
<ab type="item">V zimskem semestru, ki se je pričel dne 1. oktobra 1920. in bo trajal do 31. januarja 1921. predavajo:</ab>
<ab type="text">Red. prof. dr. G. Krek: pandektno pravo kot uvod v današnje državljansko pravo, 1. del, 4 ure na teden;</ab>
<ab type="text">red. prof. dr Ant. Skumovič: konverzatorij rimskega prava, 2 uri; uvod v zgodovino rimskega prava, 2 uri;</ab>
<ab type="text">red. pros. dr R. Kušej: splošno cerkveno pravo in krajevno cerkveno pravo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, 4 ure; cerkvenopravni seminar s posebnim ozirom na liber IV. codicis juris canonici, 2 uri;</ab>
......@@ -2070,12 +2044,7 @@
<ab type="text">Morebitna napaka v besedilu, saj se ponovi vrstica.</ab>
</note>
<ab type="item">Koncem letnega semestra 1919/1920 je bilo na juridični fakulteti vpisanih 236 rednih. 11 izrednih slušateljev in 3 izredne slušateljice; koncem l. 1920. (zimski semester 1920/1921) je vpisanih 364 rednih, 17 izrednih slušateljev in 5 izrednih slušateljic.</ab>
<ab type="item">Promovirali so za doktorje prava: dne 17. julija 1920. Mirko Kuhelj in
Pavel Suyer, dne 18. decembra 1920. Luka Kravina, Štefan Skubic in Vinko
Zorec, dne 23. decembra 1920. Ladislav Lajovic. V. Zorec in L. Lajovic
sta napravila vse rigoroze na ljubljanski univerzi. D.
</ab>
<ab type="item">Promovirali so za doktorje prava: dne 17. julija 1920. Mirko Kuhelj in Pavel Suyer, dne 18. decembra 1920. Luka Kravina, Štefan Skubic in Vinko Zorec, dne 23. decembra 1920. Ladislav Lajovic. V. Zorec in L. Lajovic sta napravila vse rigoroze na ljubljanski univerzi. D.</ab>
<ab type="text">— (Zveza slovenskih odvetnikov,) društvo, ki je bilo l. 1904. ustanovljeno v Ljubljani v obrambo slovenskega odvetništva v Avstriji, se je na občnem zboru dne 31 oktobra l. l. razpustilo. Imovina, okroglo 10.000 K, se je naklonila podporni zalogi odvetniške zbornice v Ljubljani, vzlasti v svrho ustanovitve pokojninskega zaklada.</ab>
<ab type="text">— (Popravki.) V zadnjem zborniku je popraviti naslednje tiskovne napake:</ab>
<ab type="text">Na str 117. v 5. vrsti od spodaj beri: sodobni graščaki mesto: podobni graščaki.</ab>
......
This diff is collapsed.
This source diff could not be displayed because it is too large. You can view the blob instead.
......@@ -1658,12 +1658,7 @@
<div type="article">
<ab type="head">§ 6.</ab>
<ab type="text">Z ustavitvijo člana 12. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, št. 142 drž. zak. združen je učinek:</ab>
<ab type="item">da se društva ali podružnice, ki spadajo pod določbe zakona z
dne 15. novembra 1967, št. 134 drž. zak. brez dovolitve oblastva ne
smejo snovati in da smejo politična oblastva delovanje takih že
obstoječih društev, posebno držanje zborovanj tistih, ustaviti ali pa od
posebnih pogojev odvisnih storiti nadaljevanje tega delovanja in držanja
zborovanj. Delovanje društev druge vrste se to ne dotika. </ab>
<ab type="item">da se društva ali podružnice, ki spadajo pod določbe zakona z dne 15. novembra 1967, št. 134 drž. zak. brez dovolitve oblastva ne smejo snovati in da smejo politična oblastva delovanje takih že obstoječih društev, posebno držanje zborovanj tistih, ustaviti ali pa od posebnih pogojev odvisnih storiti nadaljevanje tega delovanja in držanja zborovanj. Delovanje društev druge vrste se to ne dotika.</ab>
<ab type="text">Politično oblastvo pa sme k sejam in zborovanjem tistih poslati komisarja, kateri je upravičen sejo ali zborovanje zaključiti, ako se razpravljajo predmeti, kateri ne spadajo v statutičen delokrog društva. Tudi sme politična oblastev ustaviti zvršitev sklepa, s katerim prekorači društvo svoj statutičen delokrog.</ab>
<ab type="item">Da se zborovanje v smislu § 2. zakona z dne 15. novembra 1867, d. z. št. 135, sploh ne smejo vršiti, zborovanja in obhodi v smislu §§ 4. in 5. omenjenega zakona pa le s privolitvijo političnega oblastva.</ab>
<note place="foot" n="6" type="footnote">
......@@ -3256,19 +3251,10 @@
<ab type="head">§ 8.</ab>
<ab type="text">Od volilne pravice in volivnosti so izključeni:</ab>
<ab type="item">Vse osebe, ki so pod očetovsko oblastjo, varstvom ali skrbstvom.</ab>
<ab type="item">Tisti, ki uživajo kakor ubožci preskrbo iz javnih ali
občinskih novcev ali so jo uživali zadnje leto neposrednje pred
volitvijo ali ki sploh žive od javne milodarnosti. </ab>
<ab type="item">Tisti, ki uživajo kakor ubožci preskrbo iz javnih ali občinskih novcev ali so jo uživali zadnje leto neposrednje pred volitvijo ali ki sploh žive od javne milodarnosti.</ab>
<ab type="text">Za preskrbo ubožnih ali za dela javne milodarnosti pa z ozirom na volilno pravico ni smatrati: podpor iz bolniških blagajnic, rent za nezgode, starost ali onemoglost, brezplačne oskrbe v javnih bolnicah, oprostitve od šolnine, podelitve učil ali ustanov ter tudi ne pomoči v stiski.</ab>
<ab type="item">Osebe, o kojih imovini se je razglasil konkurz, do konca konkurza, in ako je prezadolženec trgovec, dotlej da se zopet vsposobi za pravice, oznamenjene v § 246. konkurznega reda z dne 25. decembra 1868. l. (drž. zak. št. 1 iz l. 1869.).</ab>
<ab type="item">Osebe, ki so bile na kazen obsojene zaradi hudodelstva
ali zaradi prestopka tatvine, poneverbe, njene deležnosti,
golufije, sovodstva (§§ 460., 461., 463., 464., 512. k. z.),
zaradi kazenskih dejanj, oznamenjenih v§ 1. zakona z dne 28.
maja 1881.l. (drž. zak. št. 47) in v § 1. zakona z dne 25. maja
1883. l. (drž. zak. št. 78), ali zaradi prestopka §§ 1., 2., 3.,
4. in 5., predzadnji odstavek, zakona z dne 24. maja 1885. l.
(drž. zak. št. 89). </ab>
<ab type="item">Osebe, ki so bile na kazen obsojene zaradi hudodelstva ali zaradi prestopka tatvine, poneverbe, njene deležnosti, golufije, sovodstva (§§ 460., 461., 463., 464., 512. k. z.), zaradi kazenskih dejanj, oznamenjenih v§ 1. zakona z dne 28. maja 1881.l. (drž. zak. št. 47) in v § 1. zakona z dne 25. maja 1883. l. (drž. zak. št. 78), ali zaradi prestopka §§ 1., 2., 3., 4. in 5., predzadnji odstavek, zakona z dne 24. maja 1885. l. (drž. zak. št. 89).</ab>
<ab type="text">Ta posledica obsodbe naj neha pri hudodelstvih, naštetih v § 6., št. 1 do 10 zakona z dne 15. novembra 1867. l. (drž. zak. št. 113.), ko je prestana kazen, pri drugih hudodelstvih, ko poteče deset let, ako je bil krivec obsojen na najmanj petletno kazen, in razen tega, ko poteče, pet let, pri ostalih zgoraj navedenih kazenskih dejanjih pa, ko potečeje tri leta po prestani kazni.</ab>
<ab type="item">Osebe, ki so bile na kazen obsojene zaradi pregreška po §§ 45., 47., 48. in 49. vojnega zakona z dne 11. aprila 1889. l. (drž. z. štev. 41), za dobo treh let po prestani kazni.</ab>
<ab type="item">Osebe, ki so bile sodno obsojene na kazen zaradi pregreška zoper kazenskopravna določila v varstvo volilne svobode, ako je bilo dejanje storjeno pri volitvah v poslansko zbornico državnega zbora ali v deželne zbore.</ab>
......@@ -3976,8 +3962,7 @@
<ab type="head">Volilno podkupovanje.</ab>
<div type="article">
<ab type="head">§ 3.</ab>
<ab type="text"> Kdor premišljeno
</ab>
<ab type="text">Kdor premišljeno</ab>
<ab type="item">kakemu volilnemu upravičencu ali. kaki tretji osebi ponudi, da ali obljubi kako imovinsko korist, da bi volilnega upravičenca s tem podkupil, naj ne izvršuje svoje volilne pravice ali naj jo izvršuje v določenem zmislu, ali kdor</ab>
<ab type="item">zase ali za kako tretjo osebo zahteva, vzprejme ali si da obljubiti kako imovinsko korist z obljubo, ali navidezno, da se da s tem podkupiti, da svoje volilne pravice ne bo izvrševal, ali da jo bo izvrševal v določenem zmislu,</ab>
<ab type="text">se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od enega mesca do šest mescev. Naklonjena imovinska korist ali njena denarna vrednost zapade v prid ubožnemu zakladu občine.</ab>
......@@ -4144,18 +4129,14 @@
<ab type="text">Vzvidelo se mi je s privoljenjem obeh zbornic državnega zbora, da se dopolni državni osnovni zakon o zastopu cesarstva, izdati ta-le zakon:</ab>
<div type="article">
<ab type="head">§ 1.</ab>
<ab type="text">Te-le reči se izrekajo, da so kraljestvom in deželam zastopanim v državnem
zboru in pa deželam ogerske krone vkupne, namreč:
</ab>
<ab type="text">Te-le reči se izrekajo, da so kraljestvom in deželam zastopanim v državnem zboru in pa deželam ogerske krone vkupne, namreč:</ab>
<ab type="item">Unanje reči z diplomatičnim in trgovskim zastopom vnanjim državam nasproti, kakor tudi kake naredbe, če bi jih glede mednarodnih pogodb treba bilo, pri čemer pa se odobravanje mednarodnih pogodb, na kolikor je po ustavi potrebno, pridržuje zastopstvoma obeh polovic cesarstva (državnemu zboru pa ogerskemu zboru);</ab>
<ab type="item">vojne reči z bojnim pomorstvom vred; izvzemši vendar dovoljevanje vojaških novincev in zakonodajstvo o načinu, kako se izpolnujejo dolžnosti vojaške službe, izvzemši dalje naredbe o razpostavljanji in oskrbovanji armade in pa uravnavanje civilnih razmerij ter takih pravic in dolžnosti vojaških ljudi, katere se ne dotičejo vojaške službe,</ab>
<ab type="item">finančne reči zastran razhodkov ali troškov, kateri se vkupno plačujejo, zlasti postavljanje dotičnega preudarka in pretresovanja računov, ki se nanašajo nanj.</ab>
</div>
<div type="article">
<ab type="head">§ 2.</ab>
<ab type="text">Razen teh naj se sledeče reči ne sicer vkupno opravljajo, ampak po enakih od
časa do časa dogovorjenih načelih ali vodilih ravnajo:
</ab>
<ab type="text">Razen teh naj se sledeče reči ne sicer vkupno opravljajo, ampak po enakih od časa do časa dogovorjenih načelih ali vodilih ravnajo:</ab>
<ab type="item">Trgovske reči zlasti carinsko (colno) zakonodajstvo;</ab>
<ab type="item">zakonodajstvo o posrednjih (indirektnih davščinah, katere so v tesni zvezi z obrtniškimi izdelki;</ab>
<ab type="item">ustanovljenje denarstva in denarnega merila;</ab>
......@@ -5943,8 +5924,7 @@
</div>
<div type="article">
<ab type="head">§ 3.</ab>
<ab type="text">Pričujoči zakon dalje nima veljave:
</ab>
<ab type="text">Pričujoči zakon dalje nima veljave:</ab>
<ab type="item">za duhovne redove, kongregacije, potem verske družbe sploh, s katerimi je postopati po za iste obstoječih zakonih in propisih;</ab>
<ab type="item">za zadruge in podporne blagajnice obrtnikov, ustanovljene po obrtnih zakonih;</ab>
<ab type="item">za rudniške družbe in rudarske skladnice osnovane po rudniških zakonih;</ab>
......@@ -6980,8 +6960,7 @@
<ab type="head">§ 3.</ab>
<ab type="text">Deželni zbor obstoji iz petdesetih članov, namreč;</ab>
<ab type="item">knezoškofa ljubljanskega;</ab>
<ab type="item">iz devetinštirideset izvoljenih poslancev, in sicer:
</ab>
<ab type="item">iz devetinštirideset izvoljenih poslancev, in sicer:</ab>
<ab type="item">deset poslancev velikega posestva,</ab>
<ab type="item">dvanajst poslancev mest in trgov, navedenih v volilnem redu ter trgovske in obrtne zbornice,</ab>
<ab type="item">šestnajst poslancev za ostale občine vojvodine Kranjske (kmetske občine),</ab>
......@@ -7075,20 +7054,14 @@
<div type="article">
<ab type="head">§ 18.</ab>
<ab type="text">Deželne reči so:</ab>
<ab type="item">Vse naredbe:
</ab>
<ab type="item">Vse naredbe:</ab>
<ab type="item">kar se jih tiče obdelovanja zemlje;</ab>
<ab type="item">kar se jih tiče javnega zidanja in stavb, katerim se stroški zakladajo iz deželnih novcev (denarjev);</ab>
<ab type="item">kar se jih tiče dobrotnih naprav, katere se zakladajo iz deželnih novcev;</ab>
<ab type="item">kar se jih tiče deželnega proračuna
(prevdarka stroškov) ter računa (rajtenge), in
sicer
</ab>
<ab type="item">kar se jih tiče deželnega proračuna (prevdarka stroškov) ter računa (rajtenge), in sicer</ab>
<ab type="item">kar se tiče deželnih prihodkov iz gospodarjenja deželne imovine (premoženja), iz davka za deželne namene in iz novcev (denarjev), ki se za deželo na posodo vzemo, pa tudi</ab>
<ab type="item">kar se tiče rednih (navadnih) in preizrednih (nenavadnih) deželnih stroškov.</ab>
<ab type="item">Tanjše naredbe v mejah splošnih zakonov (postav), kar
se tiče:
</ab>
<ab type="item">Tanjše naredbe v mejah splošnih zakonov (postav), kar se tiče:</ab>
<ab type="item">občinskih reči;</ab>
<ab type="item">cerkvenih in učilniških (šolskih) reči;</ab>
<ab type="item">Priprege, in kako se mora vojska (armada) preskrbijevati in na stan (kvartir) jemati; naposled</ab>
......@@ -7097,8 +7070,7 @@
<div type="article">
<ab type="head">§ 19.</ab>
<ab type="text">Deželni zbor je sklican:</ab>
<ab type="item">da presoja in nasvetuje
</ab>
<ab type="item">da presoja in nasvetuje</ab>
<ab type="item">kako razglašeni splošni zakoni (postave) in naredbe ustrezajo deželnej koristi, ter</ab>
<ab type="item">da presoja in nasvetuje, kako naj se razglasijo splošni zakoni (postave) in naredbe, katerih zahtevajo deželne potrebe in koristi;</ab>
<ab type="item">da se oglaša za vse stvari, za katere ga vlada sveta povpraša.</ab>
......@@ -7289,9 +7261,7 @@
<div type="article">
<ab type="head">§ 3.</ab>
<ab type="text">Za volitev poslancev mest in trgov tvori:</ab>
<ab type="item">deželno stolno mesto Ljubljana dva volilna okraja in
sicer
</ab>
<ab type="item">deželno stolno mesto Ljubljana dva volilna okraja in sicer</ab>
<ab type="item">volilni okraj mesto Ljubljana 1,</ab>
<ab type="item">volilni okraj mesto Ljubljana 2</ab>
<ab type="text">Volilni okraj mesto Ljubljana 1 tvorijo mestni okraji II., III. in V. (Jakobski okraj, Dvorski okraj. Predkraji: Hauptmanca, Hradeckyeva vas, Ilovica, Karolinška zemlja, Orlove ulice, Črnavas, Dolenjska cesta).</ab>
......@@ -8140,8 +8110,7 @@
<ab type="text">Deželni zbor obstoji iz 87 udov, namreč:</ab>
<ab type="item">iz knezoškofov sekavskega in lavantinskega;</ab>
<ab type="item">iz rektora Karol-Francovega vseučilišča v Gradcu;</ab>
<ab type="item">iz 84 izvoljenih poslancev in sicer:
</ab>
<ab type="item">iz 84 izvoljenih poslancev in sicer:</ab>
<ab type="item">iz 12 poslancev veleposestva (volilni razred veleposestva);</ab>
<ab type="item">in 34. poslancev v § 2. deželnozbornega volilnega reda naštetih mest in trgov in deželnih občin (obrtniških krajev) [volilni razred mest in trgov] potem trgovinskih in obrtnih zbornic;</ab>
<ab type="item">iz 28 poslancev drugih krajnih občin, oziroma deležev krajnih občin (volilni razred krajnih občin);</ab>
......@@ -8342,8 +8311,7 @@
<ab type="head">§ 3.</ab>
<ab type="text">Deželni zbor obstoji iz 43 članov</ab>
<ab type="item">iz knezoškofa krškega (celovškega);</ab>
<ab type="item">iz 42 izvoljenih poslancev:
</ab>
<ab type="item">iz 42 izvoljenih poslancev:</ab>
<ab type="item">deset poslancev velikega posestva (prvi voleči razred),</ab>
<ab type="item">trinajst poslancev v volilnem redu zaznamovanih mest in trgov, ter trgovske in obrtne zbornice (drugi voleči razred)</ab>
<ab type="item">petnajst poslancev drugih občin kronovine Koroške (tretji voleči razred);</ab>
......@@ -8459,8 +8427,7 @@
<ab type="head">§ 4.</ab>
<ab type="text">V pokneženi grofiji Gorica in Gradiška obstoji deželni zbor iz trideset članov, to je:</ab>
<ab type="item">iz knezoškofa goriškega,</ab>
<ab type="item">iz 29. voljenih poslancev in sicer:
</ab>
<ab type="item">iz 29. voljenih poslancev in sicer:</ab>
<ab type="item">6 poslancev velikega posestva.</ab>
<ab type="item">7 poslancev v volilnem redu zaznamovanih mest, trgov, industrijskih krajev ter trgovske in obrtne zbornice.</ab>
<ab type="item">10 poslancev drugih občin poknežene grofije Gorica in Gradiška.</ab>
......@@ -8729,8 +8696,7 @@
<ab type="item">iz škofa tržaško-koperskega,</ab>
<ab type="item">iz škofa poreško-puljskega,</ab>
<ab type="item">iz škofa krškega, potem iz</ab>
<ab type="item">štiriinštiridesetero izvoljenih poslancev, to je:
</ab>
<ab type="item">štiriinštiridesetero izvoljenih poslancev, to je:</ab>
<ab type="item">iz petero poslancev realnega veleposestva ;</ab>
<ab type="item">iz dvoje poslancev trgovske in obrtne zbornice;</ab>
<ab type="item">iz štirinajstero poslancev mest, trgov in industrijskih krajev navedenih v volilnem redu;</ab>
......
This diff is collapsed.
This source diff could not be displayed because it is too large. You can view the blob instead.
......@@ -87,14 +87,11 @@
<ab type="head">Člen VI.</ab>
<ab type="text">Od časa, ko pride v moč pričujoči kazenskopravdni red, spada pred porote glavna razprava o vseh obtožbah:</ab>
<ab type="item">zaradi hudodelstev in pregreškov, storjenih po vsebini kake tiskovine,</ab>
<ab type="item">zaradi katerega izmed tu imenovanih hudodelstev ali pregreškov, namreč:
</ab>
<ab type="item">zaradi katerega izmed tu imenovanih hudodelstev ali pregreškov, namreč:</ab>
<ab type="item">Velika izdaja (§§. 58 — 61 kazenskega zakona z dne 27. maja 1852, drž. zak. št. 117 in čl. I zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. iz leta 1863 št. 8);</ab>
<ab type="item">kaljenje javnega pokoja (§§. 65 in 66 kaz. zak. in čl. II zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. iz l. 1863 št. 8);</ab>
<ab type="item">vstaja in punt (§§. 68 — 73 in 75);</ab>
<ab type="item">javno nasilstvo:
</ab>
<ab type="item">javno nasilstvo:</ab>
<ab type="item">sè silovitim ravnanjem zoper zbor, katerega je vlada poklicala v razpravo javnih rečí, zoper kako sodišče ali drugo javno oblastvo (§§. 76, 77 in 80);</ab>
<ab type="item">sè silovitim ravnanjem zoper zakonito priznane korporacije ali zoper zbore, kateri zborujejo sè sodelovanjem ali pod nadzorom javnega oblastva (§§. 78, 79 in 80);</ab>
<ab type="item">s hudobnim poškodovanjem tuje lastnine (§§. 85 in 86), ali z drugimi hudobnimi dejanji ali opuščenji v posebno nevarnih okolnostih (§§. 87 in 88); toda v vseh teh slučajih samo tedaj, če je ali pridružila se katera v §. 86, odst. 2 kaz. zak. omenjenih okolnosti, ali kadar se v slučajih §. 85 , b) in c) in §. 87 v obtožnici izrečno predlaga, da bi se z ozirom na velikost hudobije ali nevarnosti prisodila daljša nego petletna ječa;</ab>
......@@ -444,19 +441,9 @@
<div type="paragraph">
<ab type="head">§. 48.</ab>
<ab type="text">Tudi ima zasebni udeleženec pravico, po naslednjih določílih namesto državnega pravdnika vzdigniti in izvesti javno obtožbo :</ab>
<ab type="item">Ako državni pravdnik ovado poškodovanega zavrne ter sodni pregon, bodi
precej, bodi po opravljenih vvodnih pozvedbah (§. 90) odreče, mora to ónemu
vedeti dati.
</ab>
<ab type="item">Ako državni pravdnik ovado poškodovanega zavrne ter sodni pregon, bodi precej, bodi po opravljenih vvodnih pozvedbah (§. 90) odreče, mora to ónemu vedeti dati.</ab>
<ab type="text">Poškodovanec ima v takem slučaji, če izreče voljo pristopiti kazenski pravdi, pravico vvodno preiskavo predlagati svetovalstveni zbornici, katera je dolžna o tem predlogu storiti sklep, pozvedevši poprej, kar bi se ji videlo potrebno.</ab>
<ab type="item">Ako državni pravdnik popustí pregon kaznjivega dejanja, predno je
obdolženec zaradi istega pravokrepno pod obtožbo dejan, mora se to na znanje
dati zasebnemu udeležencu, in on ima pravico, v treh dnevih po prejetem
naznanilu ustno ali pismeno preiskovalnemu sodniku oddati izrecílo, da on
vzdržuje pregon. Ako se temu, kdor je po kaznjivem dejanji v svojih pravicah
oškodovan, nij uradno sporočílo, da je državni pravdnik odstopil, tedaj sme
on to izrecílo v treh mesecih po ustavljenem postopku oddati.
</ab>
<ab type="item">Ako državni pravdnik popustí pregon kaznjivega dejanja, predno je obdolženec zaradi istega pravokrepno pod obtožbo dejan, mora se to na znanje dati zasebnemu udeležencu, in on ima pravico, v treh dnevih po prejetem naznanilu ustno ali pismeno preiskovalnemu sodniku oddati izrecílo, da on vzdržuje pregon. Ako se temu, kdor je po kaznjivem dejanji v svojih pravicah oškodovan, nij uradno sporočílo, da je državni pravdnik odstopil, tedaj sme on to izrecílo v treh mesecih po ustavljenem postopku oddati.</ab>
<ab type="text">V obeh slučajih je izrecílo, v katerem mora biti na tanko zaznamovan obdolženc in dejanje, katerega je obdolžen, z vsemi spisi vred položiti pred sodni dvor druge stopinje, kateri ukaže začeti ali obnoviti vvodno preiskavo, ako ne meni, da nij več vzroka, da se obdolženec dalje preganja. Ako je obdolženec bil že zaslišan o tem, česar ga krivé, sme sodni dvor druge stopinje tudi na podlogi izrecila zasebnega udeleženca precej pod obtožbo dejati obdolženca.</ab>
<ab type="item">Ako državni pravdnik odstopi od obtožbe ta čas, ko je bila obtožba že pravokrepna, naj se to priobči zasebnemu udeležencu ter pové mu, da ima on pravico, poprijeti se obtožbe, a da mora to v treh dnevih pred sodnim dvorom prve stopinje izreči. Na poznejše izrecilo se ne more gledati.</ab>
</div>
......@@ -927,8 +914,7 @@
<ab type="text">Mnenje mora izreči, kaj je bilo v tem slučaji najbližji vzrok, po katerem je smrt nastopila, in kje je izvir temu vzroku.</ab>
<ab type="text">Kadar se zapazijo poškodbe , pretehtati je sosebno :</ab>
<ab type="item">ali so bile pokojniku po dejanji drugega človeka zadane, in če se to vprašanje potrdi,</ab>
<ab type="item">ali je to dejanje bilo smrti krivo
</ab>
<ab type="item">ali je to dejanje bilo smrti krivo</ab>
<ab type="item">že po svoji naravi sploh,</ab>
<ab type="item">vsled tega, ker je poškodovani osebno bil take lastne narave ali v kakem posebnem stanu,</ab>
<ab type="item">zaradi naključbenih okolnosti, v katerih je bilo storjeno, ali</ab>
......@@ -1820,9 +1806,7 @@
<ab type="item">če je sodni dvor po krivem izrekel svojo nepristojnost (§. 261);</ab>
<ab type="item">če storjena konečna sodba obtožbe nij rešila, ali</ab>
<ab type="item">če jo je prestopila proti temu, kar pišejo §§. 262, 263 in 267;</ab>
<ab type="item">če se je kak zakon prelomil ali napačno uporabil s storjenim izrekom o
vprašanji:
</ab>
<ab type="item">če se je kak zakon prelomil ali napačno uporabil s storjenim izrekom o vprašanji:</ab>
<ab type="item">je li dejanje, katerega se dolží obtoženec, hudodelstvo, pregrešek ali drugo tako kaznjivo dejanje, za katero so sodišča pristojna,</ab>
<ab type="item">so li vmes take okolnosti, ki jemljó dejanju kaznjivost ali ne dopuščajo preganjati ga, zadnjič</ab>
<ab type="item">manjka li obtožbe po zakonu potrebne;</ab>
......@@ -2254,10 +2238,7 @@
<ab type="item">če je bilo porotnikom postavljeno vprašanje zoper propis §. 267 ter se je temu vprašanju pritrdilo;</ab>
<ab type="item">če je prvosednik porotnikom dal kriv pouk o pravu (§§. 325 in 327);</ab>
<ab type="item">če je odgovor porotnikov nejasen, nepopoln ali sam sebi nasproten;</ab>
<ab type="item">če se je po razsodilu sodnega dvora prelomil ali napačno uporabil kak
zakon o vprašanji,
</ab>
<ab type="item">če se je po razsodilu sodnega dvora prelomil ali napačno uporabil kak zakon o vprašanji,</ab>
<ab type="item">je li čin obtožencu pripisovan táko kaznjivo dejanje, za katero so sodišča pristojna,</ab>
<ab type="item">so li vmes take okolnosti, ki dejanju jemljó kaznjivost ali ne dopuščajo preganjati ga, zadnjič</ab>
<ab type="item">manjka li obtožbe po zakonu potrebne;</ab>
......@@ -4030,8 +4011,7 @@
<ab type="item">znajo brati in pisati;</ab>
<ab type="item">imajo domovinsko pravico v kateri občini kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru;</ab>
<ab type="item">vsaj že leto dní stanujejo v isti občini, kjer bivajo;</ab>
<ab type="item">ali
</ab>
<ab type="item">ali</ab>
<ab type="item">neposrednjega davka brez priklada — razen zakonitih izjemnih slučajev (§. 14), — najmanj 10 gld., a v krajih čez 30.000 stanovalcev štejóčih najmanj 20 gld. na leto plačujejo, ali pa</ab>
<ab type="item">brez ozira na ta davek po svojem stanu so odvetniki, beležniki, profesorji in učitelji visokih in srednjih šol, ali so na kakem tozemskem vseučilišči dobili doktorstvo.</ab>
</div>
......@@ -4287,8 +4267,7 @@
<ab type="item">Avditorji: generalni avditor, polkovnik avditor, podpolkovnik avditor, major avditor, stotnik avditor, nadporočnik avditor.</ab>
<ab type="item">Vojaški zdravniki: general-štabski zdravnik, viši-štabski zdravnik I. razreda, viši-štabski zdravnik II. razreda, štabski zdravnik, polkovni zdravnik, nadzdravnik. Niži zdravniki: nadranocelnik, podzdravnik.</ab>
<ab type="item">Vojaški računovodje: stotnik (ritmajster) računovodja I. in II. razreda, nadporočnik računovodja, poročnik računovodja.</ab>
<ab type="item">Vojaški uradniki:
</ab>
<ab type="item">Vojaški uradniki:</ab>
<ab type="item">vojaški intendančni uradniki : sekcijski načelnik in načelnik vojaške intendance, general-intendant, vojaški nadintendant, vojaški intendant, vojaški podintendant, vojni komisarijat in oskrbstveni komisarijat, dokler organi taistega dejanjsko služijo.</ab>
<ab type="item">vojaški oskrbstveni uradniki: viši oskrbstveni upravnik, oskrbstveni upravnik, oskrbstveni oficijal, oskrbstveni akcesist.</ab>
<ab type="item">vojaški živinozdravniški uradniki: živinski nadzdravnik, živinski zdravnik, živinski podzdravnik.</ab>
......
This diff is collapsed.
Zakonik o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 16. februarja 1929.
Razglašen v «Službenih Novinah...» z dne 23. februarja 1929., št. 45/XX, in v «Uradnem listu...» z dne 31. oktobra 1929., št. 432/109.
I. poglavje.
Uvodne odredbe.
§ 1.
......@@ -2081,8 +2082,10 @@ XXVII. poglavje.
Končna odredba.
§ 500.
Ta zakonik o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev stopi v veljavo, ko se razglasi v „Službenih Novinah”; dan, ko dobi obvezno moč, pa se odredi s posebnim zakonom.
Ta zakon glej v XXIX. snopiču zbirke zakonov.
Zakon o izvrševanju kazni na prostosti z dne 16. februarja 1929.
Razglašen v „Službenih Novinah... ” z dne 26. februarja 1929., št. 47/XXI, in v „Uradnem listu...” z dne 9. novembra 1929., št. 450/113.
Prvo poglavje.
Obče odredbe.
I. Osnovna načela.
......@@ -2448,7 +2451,9 @@ Po administrativni poti se podajajo predlogi za pomilostitev tudi takrat, kadar
Končna odredba.
§ 81.
Ta zakon o izvrševanju kazni na prostosti stopi v veljavo, ko se razglasi v „Službenih Novinah”; dan, ko dobi obvezno moč, pa se odredi s posebnim zakonom.
Ta zakon glej v XXIX. snopiču zbirke zakonov.
Navodila za izvrševanje predpisov §§ 27. do 33. zakona o izvrševanju kazni na prostosti.
Razglašena v „Službenih Novinah...” z dne 10ega aprila 1929., št. 84/XXXV, in v „Uradnem listu...” z dne 9. novembra 1929., št. 451/113.
Na podstavi člena 3. zakona z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, in člena 26. končnih odredb tega zakona odrejam zaradi enotnega postopanja ob izvrševanju zakonitih predpisov §§ 27. do 33. zakona o izvrševanju kazni na prostosti:
Obsojenec, ki želi dobiti pogojni odpust, se mora obrniti ustno (ob raportu) na starejšino zavoda (zapora) ter obenem označiti kraj, kjer namerja bivati, kakor tudi način, kako se bo vzdrževal v času pogojnega odpusta. Če želi bivati obsojenec v drugem, ne pa v domovinskem kraju, mora navesti razloge, zakaj to želi, in izjaviti, ali mu ni morda bivanje v tem kraju prepovedano po katerihkoli zakonitih predpisih.
Inozemci, ki niso obsojeni na to, da se po prestani kazni izženejo iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, smejo izbrati za kraj življenja katerikoli kraj v mejah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
......
Markdown is supported
0% or .
You are about to add 0 people to the discussion. Proceed with caution.
Finish editing this message first!
Please register or to comment